Žalovanje za partnerjem je dogodek in tema, ki ji v javnosti ne namenjamo dovolj prostora. Žalovanje je že tako tematika, s katero se sicer srečujemo tekom našega celotnega življenja, vseeno pa se ji pogosto izogibamo. Redko o žalovanju javno govorimo, poslušamo, beremo. Ob tem nam namreč pogosto postane težko in neprijetno ali pa nas preplavijo raznolika čustva. S temi pa je včasih zelo težko delati, saj pogosto niti ne vemo, kako naj do tega pristopamo. Zato se je ob izgubi partnerja še toliko težje soočiti z dogodkom, o katerem nasploh vemo tako malo. Smrt in žalovanje nas negativno presenetita in pogosto se ob tem počutimo izgubljene ter osamljene.

NEKAJ BESED O ŽALOVANJU

Žalovanje je proces, do katerega pride, ko smo se primorani soočiti z nezaželeno spremembo. Žalujemo torej takrat, kadar v našem življenju pride do spremembe, ki je za nas težka in za katero bi raje videli, da se sploh ne bi zgodila. Te spremembe so lahko zelo različne. Najpogosteje pa o žalovanju govorimo v primeru smrti nam bližnjih oseb, ob razhodu s partnerjem (več o tem si lahko preberete tukaj), ob smrti domačih ljubljenčkov, ob selitvah od doma, ob koncu prijateljstev ipd.

Žalovanje se torej lahko pojavi na zelo različnih področjih in ob zelo različnih dogodkih in torej ni vezano samo na smrt in izgubo bližnjih oseb ali živali. V resnici žalujemo zelo pogosto, večinoma pa se ne zavedamo, da gre pri tem za proces žalovanja. Razlika med žalovanji pa je v tem, da so določene oblike žalovanja bolj ali manj intenzivne od drugih. Bolj, kot določeni osebi, stvari, živali ipd. pripisujemo visoko vrednost in pomembnost, bolj nas doživeta sprememba v povezavi s to osebo, stvarjo, živaljo ipd. prizadene in intenzivnejše je ob tem žalovanje. Proces žalovanja torej ni vedno enako intenziven, saj različnim stvarem pripisujemo različno pomembnost.

Ne glede na vrsto žalovanja pa je to vedno proces, ki ni enostaven. V resnici je zelo naporen in stresen proces. Naj bo žalovanje bolj ali manj intenzivno, nikdar ni enostavno. Nikoli ne moremo reči, da določeno žalovanje ni enakovredno drugim vrstam žalovanja. Vedno, kadar govorimo o žalovanju, se moramo zavedati, da gre za čustveno in miselno zelo zahtevno obdobje.

Žalovanje za partnerjem je še posebej pogosta oblika žalovanja. Za partnerjem pa lahko žalujemo tako ob njegovi/njeni smrti ali pa v primeru, da se s partnerjem razidemo. Ta objava je namenjena tematiki žalovanja ob smrti partnerja. Če pa vas zanima več o žalovanju ob razhodu s partnerjem, pa si lahko preberete to objavo.

ŽALOVANJE OB SMRTI PARTNERJA

Žalovanje za partnerjem zaradi njegove ali njene smrti je dogodek, s katerim se sreča veliko ljudi. Vseeno pa se o tem pogosto bojimo spregovoriti, zato je redko kdo od nas opremljen z načini in znanjem za soočanje z žalovanjem. Ko nam umre partner, se nam pogosto podre svet, počutimo se nemočne in močno osamljene. Partner je ponavadi oseba, ki si jo izberemo sami (to seveda ne velja za vse kulture, zato je ta objava namenjena predvsem tistim, ki so si partnerja izbrali po svoji želji). Partnerja si izberemo, ker si z njim želimo preživljati svoj čas, svoje življenje, si z njim graditi prihodnost, ustvariti skupne trenutke in spomine ter z njim uživati življenje. Partner nam pogosto predstavlja eno tistih oseb, ki ji lahko zaupamo in z njo delimo svoje vesele in žalostne trenutke. Partner nam stoji ob strani, ko nam je hudo ali ko se veselimo.

Zato je smrt partnerja zelo težek dogodek. V trenutku se nam tako rekoč podre svet in naša resničnost se popolnoma spremeni. V trenutku ostanemo sami in ob nas ni več osebe, ki je bila tako velik del našega življenja. Preplavijo nas občutki osamljenosti, žalosti, obupa, panike, strahu, jeze … Čustva ob žalovanju so zelo raznolika in to samo prebolevanje naredi še toliko napornejše in zahtevnejše.

ČUSTVA OB ŽALOVANJU SO ZELO RAZNOLIKA IN PESTRA

Ko žalujemo, čustvujemo. To je dejstvo, ki mu ne uide nobena žalujoča oseba. Čustvovanje pa lahko postane zelo naporno, saj gre v procesu žalovanja za mešano paleto čustev. Šok, obup, zanikanje, jeza, globoka žalost, sprejemanje, ljubezen itd. Vse to občutimo, ko se soočamo z žalovanjem za nam ljubo osebo. Najtežje pa je, da lahko ta čustva občutimo istočasno. Lahko smo istočasno žalostni, ker je oseba umrla, ter veseli, ker smo z njo imeli edinstven odnos. Istočasno nas obdaja jeza, ker smo ostali brez te osebe, ter obup, ker te osebe nikdar več ne bomo videli in se z njo pogovarjali. Gre torej za zelo pestro paleto čustev, in včasih to od nas zahteva veliko truda, da vsa ta čustva sprejmemo in jih ne odganjamo stran od sebe. Tudi žalovanje za partnerjem s sabo prinese mešanico občutkov, ki jih moramo predelati in se z njimi soočiti.

POMEMBNO PA JE, DA ČUSTVA SPREJMEMO

Ob vsem tem si je najpomembneje zapomniti, kako pomembno je, da vsa čustva enostavno sprejmemo. Seveda je to mnogo lažje reči kakor pa storiti. Vendar lahko samo preko sprejemanja vsega, kar prihaja na plano, postopoma zmanjšamo našo žalost in intenzivnost žalovanja. Mogoče se to na prvi pogled zdi nesmiselno – kako lahko sprejmem žalost, jezo, obup … in se bo to čustvo kar zmanjšalo? Pa vendar zgodi ravno to. Šele ko sprejmemo vse, kar se v našem telesu dogaja, ko si dovolimo biti šibki in ranljivi, ko si priznamo vsa naša čustva, lahko pričnemo osmišljati izgubo partnerja. In postopoma žalovanje postane lažje in manj telesno, miselno ter čustveno naporno.

ČUSTVA JE LAŽJE SPREJETI IN PREDELATI OB PODPORI DRUGIH

Žalovanje za partnerjem je proces, ki je samo naš in ga nihče ne more prehoditi namesto nas. Vseeno pa to ne pomeni, da moramo po tej poti hoditi sami. Mnogo lažje nam je, če nam na tej poti ob strani stojijo drugi. Naj bodo to prijatelji, družinski člani, strokovnjaki s tega področja ali pa kdo drug. Pomembno je, da so to osebe, ki jim zaupamo in se ob njih počutimo varne (več o tem, kako prepoznati varen odnos, si lahko preberete tukaj).

S temi osebami lahko namreč delimo vse, kar se dogaja v naših mislih in z našimi čustvi, pri tem pa bomo naleteli na podporo in popolno sprejemanje. Tako lahko s temi posamezniki delimo vse, še tako hude in težke trenutke našega življenja. Ko z drugimi delimo te trenutke, je žalovanje močno olajšano, saj vemo, da v tem nismo sami. Vemo, da lahko vedno, ko potrebujemo podporo ali pa nekoga, ki nas bo poslušal ali samo bil z nami, računamo na te določene posameznike.

POMEMBNO JE TUDI, DA NE POZABIMO NA LASTNO ZABAVO

Ob vsem tem pa je pomembno tudi, da ne pozabimo na lastno sprostitev in zabavo. To se morda zdi zelo sebično in žalujoči posamezniki pogosto ob tem občutimo slabo vest. Zdi se nam, da se brez našega partnerja ne bi smeli zabavati in da do tega nimamo pravice. Pa vendar je to daleč od resnice.

Pomembno je, da v svojem življenju kljub žalovanju ne pozabimo na stvari, ki nas razveseljujejo. Pomembno je, da poskrbimo za svoje dobro počutje. Karkoli že to za vsakogar izmed nas pomeni, pomembno je, da se teh dejavnosti držimo in da nanje ne pozabimo. Te dejavnosti nam namreč dajo občutek smisla ter moči. Z njimi namreč poskrbimo za svoje duševno zdravje in to je v procesu žalovanja še kako pomembno.

PREDVSEM PA – PUSTIMO ČASU ČAS

Pustiti času čas. Na koncu je ravno to v procesu žalovanja tista stvar, ki našo žalost zares olajša. Čas je tisti, ki našemu življenju vrne smisel. Vse ostale stvari, ki so zapisane zgoraj, pa so pomembna opora medtem, ko čas mineva. Na začetku žalovanja ob izgubi partnerja se nam morda zdi, kakor da nikdar ne bo zares bolje. Zdi se nam, da žalost ne bo nikdar minila. Pa vendar mine. Življenje postane lažje in v naš vsakdan se ponovno vrneta veselje in zadovoljstvo. Pomembno pa je ostati potrpežljiv; tudi takrat, kadar nam je zares težko.

In ne pozabite – vedno so okrog vas ljudje, ki vas imajo radi in ki vam z veseljem priskočijo na pomoč in vam ponudijo podporo. Zato ne oklevajte in jih prosite za podporo, ko to potrebujete.

Če vas zanima še več o temi žalovanja, lahko tukaj najdete nekaj idej za knjige in priročnike na to temo.