Ljudje ves čas delamo napake. Gre za način učenja o življenju in za način izkušanja življenja, ki je blizu nam vsem. Pogosto pa se zgodi, da ob storjeni napaki hote ali pa nehote prizadenemo drugo osebo. In ob tem je pomembno, da se znamo ti osebi iskreno opravičiti.

Sposobnost tega, da se opravičiš, je zelo močno orodje za ohranjanje medosebnih odnosov. Ko priznamo svoje napake in se drugim iskreno opravičimo, lahko na ta način zgradimo močnejšo vez s tistimi okrog nas. S tem namreč pokažemo, da smo zreli in da znamo pogledati vase, ko s svojimi dejanji negativno vplivamo na druge. To pa v resnici (čeprav se nam pogosto ne zdi tako) drugi ljudje zelo cenijo in se ob nas zato počutijo varnejše. Več o pomenu varnih odnosov pa si lahko prebereš tukaj.

ZAKAJ JE TOREJ POMEMBNO, DA SE OPRAVIČIŠ?

1. Ko priznaš napako, pokažeš, da znaš biti kritičen do sebe.

Priznanje lastnih napak je znak zrelosti in dobre samorefleksije. Oseba se zaveda svojih močnih in šibkih točk ter je za svoja dejanja pripravljena sprejeti odgovornost. Sprejemanje odgovornosti je pomemben korak na poti do vedno večje osebne rasti ter osebnega razvoja. Ko se opravičiš, se ne izogibaš svojim napakam, temveč se iz njih učiš ter tako postajaš še boljša verzija sebe.

2. Ko priznaš napako, drugi osebi pokažeš, da se zavedaš, da si jo prizadel.

S tem druga oseba vidi, da ti zanjo ni vseeno. Vidi, da jo kljub storjeni napaki ceniš in da ti je za povzročeno bolečino in nelagodje žal. Tako tudi pokažeš empatijo in spoštovanje do te osebe, kar pa v medosebnih odnosih v resnici največ pomeni. Tako lahko posameznika ponovno vzpostavita zaupanje in globlji odnos.

3. Tako oseba ve in čuti, da je s tvoje strani zares cenjena.

Ceniti drugega posameznika ne pomeni, da nikdar ne storimo napake in da te osebe nikdar ne prizadenemo. Ceniti drugega pomeni, da tudi ko storimo napako, se za to iskreno opravičimo. Ko se drugemu opravičiš, pokažeš, da osebi daješ veljavo in da jo spoštuješ. To pa krepi medsebojno zaupanje in gradi trdnejše odnose.

4. Z opravičilom daš drugemu v odnosu vedeti, da med vama lahko poteka konstruktivna komunikacija ne glede na zahtevnost situacije.

Opravičilo in priznavanje lastnih napak odpira vrata za odprto in sprejemajočo  komunikacijo. Če si sposoben priznati svojo napako, s tem ustvariš prostor za odprt pogovor o najranljivejših delih sebe. Sprejemanje odgovornosti za svoja dejanja pa ustvarja okolje, kjer lahko obe osebi izrazita svoje občutke ter misli in skupaj poiščeta rešitve.

5. Vse to pa vodi do globokih in iskrenih medosebnih odnosov.

Vse zgoraj zapisano pa zgradi temelje za vzpostavljanje in ohranjanje varnih medosebnih odnosov. Ko se znamo opravičiti, pokažemo in izpostavimo svojo ranljivost in odprtost za osebno rast. In to drugi osebi omogoči, da se z nami počuti varno in udobno pri izražanju svojih misli in občutkov. Tako se gradi vzajemno zaupanje in razumevanje. Ko druga oseba vidi, da smo pripravljeni prevzeti odgovornost za svoje napake, se tudi sama lažje odpre in izrazi svoje potrebe in želje. To pa vodi v globlje povezave in odnose, ki temeljijo na spoštovanju, sočutju in empatiji.

OPRAVIČILO NE SME BITI DEL “TAKTIKE”

Ko drugi osebi namenimo opravičilo za storjeno napako, to seveda ne sme biti del taktike “kako prepričati drugo osebo, da sem še vedno dobra oseba in da mi bo še naprej zaupala”. Namen našega opravičila ne sme biti skrit za strahom pred tem, da bomo zaradi napake izpadli slaba oseba. Vsi delamo napake in zaradi tega nismo slabi ljudje. Glavni namen opravičila mora biti zavedanje, da smo drugo osebo prizadeli in da nam je za to res žal, ter iskrena želja, da se iz svojih napak zares želimo naučiti nekaj novega za naše prihodnje izkušnje.

Pomembno je torej, da naše opravičilo izhaja iz spoštovanja do drugega in iz empatije do njega. Ne sme pa izhajati iz motiva, da se stvari “na hitro uredijo” in “da ne bom jaz izpadel grd”.

LJUDJE VEDNO DELAMO NAPAKE – TAKO SE NAMREČ UČIMO

Ljudje se vedno pogosteje bojimo delanja napak. Živimo v svetu, kjer napake razumemo kot nekaj slabega in kot nekaj, česar bi se morali na vse pretege izogibati. Če torej naredimo napako, smo pogosto s strani drugih in s strani sebe dojeti kot slaba oseba. In tega si seveda ne želi nihče.

Pomembno pa se je zavedati, da so napake tako pomemben del življenja, da naše učenje brez njih ne more potekati. Ko pomislimo na svoje pretekle izkušnje, lahko najdemo nešteto takih, ki so bile po naši definiciji sicer napaka, smo se pa iz njih ogromno naučili. Napake nam pokažejo, česa ne maramo, ne želimo, ne podpiramo, ne ljubimo … In to je zelo pomembna naloga napak. Da nam pokažejo, kdo nismo, in nas s tem vodijo do razumevanja tega, kdo pravzaprav smo.

Zato – ne boj se delati napak. Sprejmi jih, se jim zazri v oči, jih analiziraj ter ugotovi, kaj se iz njih lahko novega naučiš.