Konflikt v odnosih je eden tistih trenutkov, ki se ga večina ljudi ne veseli. Nikogar zares ne slišimo reči “Komaj čakam, da spet pride do konflikta s tisto osebo”. Če bi to kdo dejansko rekel, bi ga večina postrani pogledala in si mislila, da je ta oseba enostavno nora. Konflikt namreč večinoma dojemamo kot nekaj nevarnega, ogrožujočega in slabega. Zdi se nam, da konflikt prinaša slabe posledice, kot so zamera, prepir, slaba volja, nerazumevanje, nesprejemanje ipd. Pa je temu res tako?
KONFLIKT NE POMENI NUJNO NEGATIVNIH POSLEDIC
Veliko ljudi se torej boji negativnih posledic konflikta – slabe volje, ignoriranja, kričanja, nerazumevanja ipd. Vendar pa konflikta ne smemo enačiti s temi negativnimi posledicami. Konflikt sam po sebi je popolnoma nekaj drugega in ne pomeni nujno negativnih posledic. Ker pa ga pogosto povezujemo s temi posledicami, menimo, da je sam po sebi slab.
KAJ TOREJ SPLOH POMENI KONFLIKT?
Konflikt v splošnem pomeni nestrinjanje med dvema različnima pogledoma na svet med dvema ali več različnimi posamezniki. Seveda lahko do konflikta pride tudi znotraj nas samih, vendar se v to tematiko na tem mestu ne bomo spuščali. Pomeni torej, da se mi in neka druga oseba ne strinjamo o določeni razlagi glede določene tematike. Pri konfliktu gre torej zgolj za neujemanje med našo razlago in razlago nekoga drugega o določenem področju.
Primer: S svojim partnerjem smo v procesu nakupa novega avta. Njemu je močno všeč znamka Ford, nam pa Renault. Ker se o določeni tematiki ne strinjamo, pride do konflikta naših pogledov na določenem področju.
Konflikti so seveda lahko manjši in večji. Če pride do nestrinjanja znotraj tematike, ki nam ni zelo pomembna, to za nas ne bo zelo pomemben konflikt. Če pa pride do nestrinjanja znotraj tematike, ki se nas močno osebno dotika in smo nanjo navezani, potem bo ta konflikt za nas zelo pomemben.
KONFLIKTI SO TOREJ MOČNO POVEZANI Z NAŠIMI VREDNOTAMI
Ko govorimo o konfliktih ne moremo mimo naših osebnih vrednot. Če je za nas določena tema namreč popolnoma nepomembna, do konflikta glede tega skoraj ne more priti. Za to temo nam je tako rekoč vseeno in se zanjo ne zanimamo, zato niti nimamo izoblikovanega posebnega pogleda na situacijo. Popolnoma drugače pa je, ko nam je določena tematika zelo blizu.
Primer: Smo oseba, ki je zanosila pri zgodnjih 16. letih. Takrat je bila naša končna odločitev splav, saj smo prišli do zaključka, da otrok ne bi mogel odraščati v primernih razmerah. Od tega je minilo že nekaj časa, vendar pa nam je ta tematika še vedno zelo blizu.
Nekaj dni nazaj smo se v službi s sodelavci pogovarjali ravno o tematiki splava. Nekaj naših sodelavcev je izrazilo mnenje, da se jim zdi splav moralno sporna in napačna odločitev in da se s tem dejanjem ne strinjajo. Ko smo poslušali njihov pogovor, je v nas vrelo. Naš pogled na isto situacijo (splav) je bil popolnoma drugačen kakor pogled naših sodelavcev. Če bi z njimi začeli debato o splavu, bi prišlo do konfliktne situacije.
Zgornji primer prikazuje konflikt na področju, ki nam je blizu in ki se močno dotika naših vrednot. Vedno, kadar so znotraj konflikta oz. nestrinjanja ogrožene naše vrednote, se bomo na situacijo odzvali bolj osebno. Ravno zato so po navadi konflikti za vse vpletene zahtevni – ker nastanejo na področjih, ki jih vpleteni dojemamo kot nam pomembne. In ko se nekdo drug ne strinja z nami o nečem, kar se nam zdi popolnoma logično, zdravorazumsko, smiselno in edino pravilno, je naša specifična vrednota močno ogrožena. In pogosto čutimo, da smo s tem ogroženi tudi mi kot posamezniki.
KONFLIKT TOREJ NI ENAKO KOT NEGATIVNE POSLEDICE KONFLIKTA
Konflikt sam po sebi je torej nestrinjanje o določenem problemu oz. situaciji; konflikt pokaže na to, kakšne so naše vrednote in kakšne so vrednote druge osebe. Vse ostalo ni več konflikt, ampak so odzivi na ta konflikt oziroma na nestrinjanje, ki je nastalo v zvezi z določeno tematiko.
Posledice, ki temu nestrinjanju sledijo, pa so del ravnanja s konfliktom. Gre za načine soočanja s težko situacijo, ko se z drugo osebo (ki nam je ponavadi blizu, ne pa vedno) o nečem ne strinjamo. In to je del, ki zelo pogosto boli in lahko postane “grd” (več o ravnanju s konflikti si lahko preberete tukaj). Grd v smislu, da ljudje pogosto nismo opremljeni s smiselnimi načini soočanja s konflikti – in ker ne vemo, kako se odzvati, se lahko odzovemo napadalno, nasilno, ogrožujoče za drugo osebo, nerazumsko, nepodporno ipd. To pa povzroči, da lahko odnos postane ogrožajoč za obe strani, saj se nihče ne čuti slišanega in sprejetega v odnosu (več o varnih odnosih si lahko preberete tukaj).
KAKO NAJ TOREJ DOJEMAM KONFLIKTE?
Ne glede na težo posledic, ki jih konflikt lahko prinese (ni pa seveda nujno, da jih), konflikti sami po sebi niso negativni. Kadar se znajdemo v konfliktu, se skušajmo spomniti, da gre očitno za določeno tematiko in vrednoto, ki nam je zelo blizu. Tako lahko tudi ugotovimo, katere vrednote so nam pomembne in lahko izvemo tudi nekaj več o sebi. Pomembno pa je, da se kljub veliki pomembnosti te vrednote na konflikt vseeno odzovemo tako, da ohranimo spoštovanje tako do sebe kot do druge osebe vpletene v ta konflikt. Več o ravnanju s konflikti in o odzivanju nanje si lahko preberete v tej objavi.
Na tej točki pa je pomembno zavedanje, da so konflikti nujen del življenja. Prej ali slej se znajdemo v situaciji, ko se z nekom o določeni tematiki ne strinjamo. Mimo takih situacij v življenju ne moremo (razen če se popolnoma izoliramo od vseh ljudi, pa še takrat se soočamo z izzivi znotraj nas). Vsak od nas je namreč unikatna osebnost s svojo zgodbo, ki ni enaka nobeni drugi zgodbi. Ravno zato je še toliko pomembneje, da sprejmemo tako svojo kot druge zgodbe. Tako lahko tudi v trenutkih konflikta ostanemo spoštljivi drug do drugega ter ohranjamo zdrave odnose z drugimi ljudmi.
Objavo na temo odzivanja v konfliktih si lahko preberete tukaj.
Več o konfliktih in o uspešni komunikaciji si lahko preberete tukaj.