Travma nastane zaradi hudih dogodkov, ki prizadenejo tako naše fizično telo kot tudi naše miselne procese. V eni izmed naših objav smo že pisali o pomenu in vplivu travme na nas. V tej objavi pa želimo nekaj besed nameniti različnim vrstam travme, s katerimi se lahko ljudje srečamo.

TRAVMA TOREJ NI SAMO ENA?

Pogosto, ko beremo ali govorimo o travmi, slednjo dojemamo kot enoten pojav. Redkeje pa lahko slišimo, da obstaja več oblik travme, ki nastanejo glede na raznolike okoliščine. Posamezna vrsta travme je odvisna od tega, v kakšnih okoliščinah nastane ter kakšen je vzrok zanjo.

Spodaj so opisane in razložene različne vrste travme, s katerimi se lahko sreča vsak izmed nas. Razlikovanje med njimi je pomembno, saj ima vsaka svoje posebne značilnosti in učinke. Šele ob poznavanju vzrokov nastanka travme lahko temu primerno reagiramo in pozitivno vplivamo na njeno prebolevanje. Poskrbimo lahko, da travmatizirana oseba prejme primerno podporo in pomoč, ko jo potrebuje.

VRSTE TRAVME

1. ŠOK TRAVMA

Šok travma nastane takrat, ko je posameznik soočen z nenadno, preobremenjujočo življenjsko ogroženostjo. Primeri šok travme so: avtomobilska nesreča, naravna katastrofa, nasilna dejanja … Šok travma lahko človeka pusti v stanju zamrznitve, ko oseba zaradi svojega biološkega odziva ni zmožna reagirati v situaciji.

Posamezniki ob šok travmi pogosto zamrznejo, to pa mnoge ljudi pozneje navdaja s hudim občutkom krivde. Krivijo se, “ker niso reagirali”, “ker niso nič naredili”, “ker situacije niso preprečili”, “ker so bili neučinkoviti” itd. Dejstvo pa je, da za tak odziv ni kriv posameznik sam. Pri zamrznitvi gre namreč za popolnoma biološki in preživetveni odziv, na katerega naš razum nima vpliva. Gre za odziv, ki ga naši razumski možgani ne morejo spremeniti. Pri tem je torej pomembno razumevanje, da oseba ni kriva za razplet situacije in da lastna krivda ob tem ni smiselna.

2. RAZVOJNA TRAVMA

Razvojna travma nastane kot posledica težkih izkušenj, ki so se posamezniku zgodile in dogajale v njegovem otroštvu ali mladostništvu. Te negativne okoliščine pa so negativno vplivale na zdrav razvoj otroka. V to obliko travme sodijo: fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, zanemarjanje, kronična nestabilnost domačega okolja, odvisnosti staršev, alkoholizem …

Razvojna travma lahko na posamezniku pusti dolgotrajne posledice, s katerimi se oseba bori še v svojem odraslem življenju. To pa vpliva na posameznikovo samopodobo, njegove odnose in njegovo splošno dobrobit.

3. KOMPLEKSNA TRAVMA

Kompleksna travma vsebuje različne travmatične izkušnje, ki se pogosto začnejo dogajati že v posameznikovem otroštvu ali mladostništvu. Gre za kombinacijo različnih izkušenj, ki skupaj tvorijo kompleksno travmatsko izkušnjo.

Kompleksna travma se lahko pojavlja kot kombinacija fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, zanemarjanja, nasilnih odnosov v družini, izpostavljenosti vojni … Gre torej za zelo zapletene travmatske izkušnje, ki druga na drugo močno vplivajo in tvorijo kompleksno doživljanje posameznikove realnosti. Kompleksna travma lahko na človeku pusti dolgotrajne psihološke, čustvene in socialne posledice.

4. PRENESENA TRAVMA

Do prenesene travme pride, kadar je posameznik travmatiziran zaradi travme neke druge osebe. Ko torej posameznik vidi ali sliši o travmi druge osebe, to tudi nanj vpliva travmatično.

To se pogosto zgodi znotraj poklicev pomoči, kjer so strokovni delavci pogosto izpostavljeni travmam drugih oseb. Ti poklici so: reševalci, gasilci, policisti, zdravniki, psihologi, psihoterapevti, psihiatri, šolski svetovalni delavci, pedagogi … Zato je  nujno, da vsak posameznik, ki opravlja kakršenkoli poklic pomoči, tudi sam prejema pomoč, ko jo potrebuje.

Seveda pa lahko ta vrsta travme doleti kogarkoli, ne le strokovnih delavcev v poklicih pomoči. Ko nam na primer znanec razlaga o lastni avtomobilski nesreči, ko nam otrok razlaga o doživljanju nasilja itd. Vse to so izkušnje, ki lahko tudi na zunanjega opazovalca vplivajo travmatično.

5. KOLEKTIVNA TRAVMA

Kolektivna travma pomeni travmatsko doživetje večje skupine ljudi, naroda, skupnosti … Do nje lahko pride, ko določeno skupino doleti naravna katastrofa, teroristični napad, množično streljanje, vojna … Kolektivna travma lahko na celotni populaciji na določenem območju povzroči hude posledice. Skupnost po navadi skupinsko žaluje, jih je strah, se jezijo, lahko pa skupnost zaradi težke izkušnje celo razpade.

6. MEDGENERACIJSKA TRAVMA

Medgeneracijska travma pomeni prenos travmatske izkušnje iz generacije v generacijo. Medgeneracijska travma se vzdržuje, kadar nerazrešeni notranji travmatski konflikti starejše generacije negativno vplivajo na psihološko in čustveno delovanje vseh naslednjih generacij. Primer take travme je travma holokavsta, suženjstva, rasizma, zatiranja, kolonizacije …

TOREJ …

Travmatske izkušnje so zelo raznolike. Zato tudi delo s travmo ni vedno enako in ne more potekati “po receptu”. Delo je odvisno od same vrste travme, pa tudi od vsakega posameznika posebej. Pomembno je, da smo pri delu s travmo pozorni na okoliščine njenega nastanka, na njene lastnosti ter predvsem na vsakega posameznika posebej. Ljudje smo v svojih doživljanjih zelo individualni, zato je to nujno upoštevati, ko se s posamezniki pogovarjamo o njihovih individualnih travmatskih izkušnjah.