Druga oseba nas razburi, postanemo nervozni, jezni, razočarani, žalostni, telo nam drgeta, ne moremo se pomiriti, izgubljamo živce, najraje bi eksplodirali, misli nam norijo … – kar znan problem, kajne? Ljudje smo le to – ljudje. Zato se nam pogosto zgodi, da nas določene situacije in drugi posamezniki spravijo iz tira ter v nas zbudijo vihar čustev in negativnih dražljajev, ki v nas povzročijo veliko razburjenje.

Pa vendar – kaj če ti rečem, da je to v resnici tvoj problem? Da je tvoj odziv tvoja stvar in da druga oseba – čeprav te je razburila – nima v resnici nič s tem, kako si se na to odzval/a ti?

Gre za idejo in misel, ki je nihče izmed nas ne sprejme kar tako zlahka. Kako je lahko to, da je druga oseba do nas nesramna, nepravična, jezna, žaljiva, ukazovalna itd. na koncu moj problem?

MEDOSEBNI ODNOSI SO ZABAVNA STVAR

Odnosi z drugimi ljudmi so polni raznolikih izkušenj. Prej ali slej pa se vsak izmed nas znajde v situaciji, ko nas neka druga oseba razburi oz. v nas sproži val negativnih čustev. V takih primerih je naš naraven odziv, da krivca in krivdo iščemo v tej drugi osebi, ne v nas samih. Sprašujemo se, zakaj mora biti ta posameznik tako težaven, zahteven, naporen, zakaj nas vedno ravno on spravlja ob živce, zakaj se ravno nam to dogaja …

Vendar pa se za vedenjem druge osebe in za našim odzivom na to vedenje skriva več kot le odgovornost druge osebe za celotno situacijo. Dejstvo je, da je pri tem ključnega pomena naš odziv na celotno situacijo. Pomembno je namreč razmisliti, kakšne so bile ob dogajanju naše misli, naše razlage in naša čustva, ki so nato vodili do našega končnega odziva.

DRUGA OSEBA JE SAMO SPROŽILEC NAŠEGA NOTRANJEGA DOGAJANJA, NE PA KRIVEC ZANJ

Vsaka situacija, vsak posameznik, vsak dogodek, ki se zgodi zunaj nas samih, ima nekakšno vlogo sprožilca našega notranjega dogajanja. Gre za dražljaj, ki zbudi naše misli in naša čustva glede določene situacije. Misli in čustva pa nato narekujejo naše vedenje in naše reakcije znotraj določene situacije.

ZAKAJ JE TOREJ MOJ PROBLEM, ČE ME NEKA SITUACIJA RAZBURI?

Kot posameznik zunanjih situacij – tistih, ki se torej dogajajo izven nas in izven našega telesa – ne moremo nadzorovati. Nimamo namreč vpliva na to, kakšno je vreme, kdo umre, kako se nekdo obnaša do nas, kako nekdo vozi na cesti, katere bolezni se pojavljajo med ljudmi, nad preteklimi dogodki, da se pojavi nek nov svetovni politični problem ipd. Ko se nekaj takega zgodi, mi na to situacije nimamo (veliko) vpliva.

Veliko vpliva – oziroma ves vpliv – pa imamo nad lastnimi odzivi. Čeprav se nam morda v samem trenutku razburjenja ne zdi tako, lahko sebe, svoje misli, svoja čustva ter svoje vedenje popolnoma nadzorujemo. Čeprav se okrog nas podira svet, čeprav gre vse narobe, čeprav ne gre nič po planu … lahko mi svoje notranje dogajanje popolnoma nadzorujemo in sami sebi ne dovolimo, da zunanje okoliščine na nas vplivajo preveč negativno.

TO PA NE POMENI, DA NAM JE VSEENO ZA VSE!

Ko rečemo, da lahko sebe nadzorujemo in da imamo nad sabo vpliv ne glede na zunanje okoliščine, ne pomeni, da nam je za zunanje okoliščine vseeno. Ne pomeni, da smo do dogajanja izven nas, do dogajanja med ljudmi in v svetu apatični. Ne pomeni, da nam je za vsak problem na svetu vseeno in da ostanemo brez čustev. Pomeni le, da nas te situacije ne vržejo iz tira in da lahko klub raznoraznim okoliščinam ohranjamo svoj razum na mestu.

NADZOROVANJE SEBE PA POMENI DELO S SABO IN POGLABLJANJE VASE

Ker svoje okolice ne moremo spremeniti in ker lahko v resnici spreminjamo samo svoje odzive, je pomembno, da se svojih odzivov zavedamo. Samo tako jih bomo namreč lahko postopoma tudi spremenili. Pomembno je, da se v trenutku, ko smo razburjeni:

1. Znamo ustaviti, globoko zadihati, ter si priznati, da smo razburjeni.
2. Se vprašati, kaj točno nas je tako razburilo (to je pomembno predvsem za delo s podobnimi situacijami v prihodnosti).
3. Se postopoma pomiriti.
4. Ter se odzvati na miren, nenasilen ter spoštljiv način (kar včasih lahko pomeni, da se iz situacije tudi popolnoma umaknemo).

PO SAMEM TEŽKEM DOGODKU PA JE POMEMBNA ŠE ENA STVAR …

Ko naporna situacija, ki nas je razburila, mine, je pomembno narediti še nekaj. Pomembno se je namreč vprašati kako lahko v prihodnosti celotno situacijo ter tudi naš odziv nanjo preprečimo oziroma zmanjšamo. Kaj moramo storiti, da se dogodek ne ponovi? Kaj moramo storiti, da se ne bomo odzvali tako burno? Samo tako bomo lahko v življenju postopoma prišli do točke, ko bomo sebe večinoma obkrožali z mirnimi in nedramatičnimi situacijami.

To seveda ne pomeni, da se lahko presenečenjem in nenapovedanim razburjenjem popolnoma izognemo. Življenje je zelo nepredvidljivo in nikdar se ne moremo popolnoma izogniti neprijetnim situacijam. Lahko pa sebe naučimo mirnih odzivov na te situacije. Lahko se natreniramo, da kljub “vojni’ in “potresom” v naši okolici mi ostajamo kar se da mirni.

TAKO LAHKO DOSEŽEMO VEČJI NOTRANJI MIR

Z delom na sebi, z učenjem o svojih čustvih, mislih in o svojem vedenju, lahko postopoma prepoznamo svoj način vedenja ter ga posledično tudi spreminjamo. Ko se naučimo stvari o sebi, lahko poskrbimo, da nas zunanje situacije ne spravijo iz tira. To pa pomeni, da postopoma v življenju dosegamo vedno večji notranji mir, večjo notranjo stabilnost ter večjo hvaležnost do življenja (to pa zmanjšuje tudi možnost pojava depresije in drugih težav v duševnem zdravju).

Tako lahko postanemo mnogo zadovoljnejši posamezniki, saj nas življenjski dogodki ne vržejo iz tira. Življenje smo namreč sposobni “samo” opazovati ter se nanj odzivati do mere, ki nas ne obremenjuje in ki na nas ne vpliva negativno. To pa pomeni, da sebe ne izpostavljamo nepotrebnemu stresu ter da tako dobro skrbimo za svoje duševno zdravje. Življenje tako za nas ni problem, temveč izkušnja – taka, ki naše bivanje navdaja z lepoto in ki nas tudi v sicer hudih trenutkih ne preobremeni.