Navezanost na naše starše in pozneje tudi na druge ljudi je eden od tistih konceptov, ki lahko precej vplivajo na naša čustva, odnose in splošno dobro počutje. Vendar pa se pogosto zgodi, da se tega niti ne zavedamo, ali pa ne razumemo vseh razsežnosti tega pojma. V tej objavi bomo raziskali, kaj sploh je navezanost, razliko med varnimi in ne-varnimi oblikami, ter pomen vsake od teh.
KAJ SPLOH JE NAVEZANOST?
Navezanost je globoka čustvena vez, ki jo razvijemo z drugimi ljudmi. Gre za to, kako se navezujemo na druge nam bližnje ljudi. Ta vez je ključnega pomena za naše občutke varnosti, zaupanja in pripadnosti. Za večino ljudi je navezanost prva vez, ki jo razvijemo z našimi starši ali negovalci v zgodnjem otroštvu. Ta zgodnja navezanost lahko oblikuje naše odnose in način navezanosti vse življenje.
POZNAMO VARNE IN NE-VARNE OBLIKE NAVEZANOSTI
Obstajajo različni stili navezanosti, ki jih lahko razdelimo v dve glavni kategoriji: varne in ne-varne. Varni stil navezanosti je tisti, ki temelji na občutku varnosti, zaupanja in stabilnosti v odnosih. Ne-varni stili navezanosti pa lahko povzročijo čustveno stisko in težave v medosebnih odnosih.
Pomembno je omeniti, da skoraj nihče nima popolnoma razvite varne oblike navezanosti. Vsak od nas se namreč pri navezovanju na druge ljudi prej ali slej sreča s kakšnim izzivov. Dobro pa je, da svoj način navezovanja prepoznamo ter da ga spreminjamo tako, da bolje ustreza nam.
KATERE SO NE-VARNE OBLIKE NAVEZANOSTI?
- IZOGIBAJOČA NAVEZANOST
Za ta stil navezanosti je značilno, da ljudje poskušajo ohraniti neodvisnost in se izogibajo globokim čustvenim vezem z drugimi. To lahko vodi v težave pri vzpostavljanju intimnih odnosov in težave pri zaupanju drugim.
Do take navezanosti najpogosteje pride, kadar se je moral posameznik že v svojem otroštvu prepogosto zanašati zgolj na sebe. Ko namreč starši niso dovolj zreli ter otroku ne ponudijo prave čustvene in fizične varnosti, takrat otroci to pobudo pogosto prevzamejo sami.
2. PREOKUPIRANA = ANKSIOZNA NAVEZANOST
Pri tem stilu ljudje kažejo prekomerno skrb in potrebo po bližini ter stalni potrditvi svoje vrednosti v odnosih. To lahko vodi v občutke negotovosti, ljubosumja in preobčutljivosti. Taka oblika navezanosti se pogosto razvije v bližini staršev, ki otroku ne nudijo dovolj bližine in topline, zato otrok in pozneje odrasel to bližino pri drugih ves čas (pogosto neuspešno) išče.
3. NEORGANIZIRANA = ZAVRAČUJOČA NAVEZANOST
Ta stil je pogosto posledica travmatičnih izkušenj ali nestabilnih odnosov v otroštvu. Ljudje s tem stilom navezanosti se pogosto znajdejo v vzorcih vedenja, ki so lahko nekonsistentni ali celo nasprotujoči si, najpogosteje pa se do drugih ljudi vedejo zavračujoče. To pomeni, da se od drugih ljudi odmikajo, jim ne zaupajo in se z njimi ne spuščajo v odnose.
Za razliko od izogibajočega stila, kjer posameznik vseeno hrepeni po povezanosti z drugimi, se tukaj zdi, kakor da posameznik odnosov z drugimi sploh ne želi vzpostavljati.
POZOR – NIHČE NE USTREZA SAMO ENEMU STILU
Zgornji stili navezanosti so samo “zemljevid” oz. “pripomoček” za razumevanje naših odnosov. Nihče od nas namreč ne ustreza 100% zgolj enemu od opisanih stilov. Ponavadi ljudje večinoma ustrezamo enemu izmed stilov, deloma pa tudi kakšnemu drugemu.
TO, KAKŠNA JE NAŠA NAVEZANOST, NE POMENI, DA JE Z NAMI KAJ NAROBE
Pomembno je razumeti, da naš stil navezanosti ni nekaj, kar bi morali obsojati ali se ga sramovati. Vsak od nas nosi s seboj svoje zgodbe, izkušnje in notranja doživetja, ki oblikujejo naše vzorce navezanosti. Ključnega pomena je, da se zavedamo svojega stila navezanosti in se naučimo razumeti, kako ta vpliva na naše odnose in na naše splošno počutje. S tem zavedanjem lahko postopoma razvijamo bolj zdrave in izpolnjujoče odnose tako s seboj kot tudi z drugimi.
Če te zanima, kako v odnosih reševati prepire, si preberi to objavo.