Spreminjanje navad je za marsikoga ena najtežjih stvari v življenju. Ljudje se namreč iz dneva v dan skozi življenje prebijamo s pomočjo naših utrjenih vzorcev in rutin. Vsak od nas ima v sebi ponotranjene določene navade, ki nam predstavljajo določeno mero stalnosti ter s tem tudi varnosti. Gre za navade, ki jih je nemogoče kar naenkrat spremeniti, kar nas še toliko bolj obremenjuje, kadar te navade za nas niso dobre.
Čeprav nam določene navade in rutine predstavljajo stalnost in varnost, to še ne pomeni, da so za nas tudi dobre. Mnoge navade nas namreč v življenju ovirajo. Predvsem nam stojijo na poti do boljšega in kakovostnejšega življenja.
1. LJUDJE SMO BITJA NAVAD
Ljudje “se držimo” tega, kar nam je poznano in kar je za nas varno. Zdi se, da je naše življenje sestavljeno in neskončnega niza navad in to do določene mere zagotovo drži. Jutranja kava, cigaret, zajtrk, pot v službo, služba, hobiji, odnosi … Vse to so početja, ki lahko na določeni točki življenja postanejo zelo rutinska in nas usmerjajo skozi dan ter nam tako dajejo občutek reda v našem življenju. Hkrati so to navade, ki nas oblikujejo kot človeka.
Ravno zato je spreminjanje teh še toliko težje. Kako namreč spremeniti navado, ki narekuje naš vsakdan že zadnjih nekaj let? To za nikogar ni lahka naloga.
2. SPREMINJANJE NAVAD TERJA VELIKO ČASA
Spreminjanje navad ni enostavno, saj od nas zahteva veliko discipline, vztrajnosti, potrpežljivosti ter volje do sprememb. Gre za vzorce, ki jih moramo na začetku najprej sploh prepoznati, nato jih postopoma rekonstruirati ter jih na koncu opustiti ali pa zamenjati s kakšno drugo, konstruktivnejšo navado.
Zakaj pa so spremembe tako zelo zahtevne? Zakaj ljudje tako zelo težko spremenimo določene slabe navade, čeprav zelo dobro vemo, da so za nas slabe?
Ker so naše navade zapisane globoko v naših možganih.
3. NAŠE NAVADE SO ZAPISANE V NAŠIH MOŽGANIH
Vsaka navada, naj bo za nas dobra ali slaba, ima svoje mesto v naših možganih. Naši možgani so organ, sestavljen iz ogromnega števila nevronov (živčnih celic), ki se med seboj neprestano povezujejo ali pa se povezave med njimi prekinjajo. To, ali se bo določen nevron povezal ali ne, je odvisno od tega, kako pogosto določeno dejavnost, ki jo ta nevron nadzoruje, ponavljamo. Če določene dejavnosti neprestano ponavljamo v daljšem časovnem obdobju, potem se bodo tam vzpostavile zelo močne povezave med nevroni, nastala bo navada. Če pa določene dejavnosti ne izvajamo, se bodo povezave med nevroni oslabile in določena navada se ne bo obdržala.
Tako se oblikujejo nevronske poti, ki se vedno bolj utrjujejo skozi ponavljanje določenih vzorcev vedenja. Tako te poti postanejo naša notranja “avtocesta” za izvajanje teh navad. Večkrat, kot nekaj naredimo, bolj bo ta “avtocesta” utrjena in manj razmišljanja potrebujemo za izvajanje določenega vedenja.
Ko se tako odločimo določeno navado spremeniti, moramo najprej spremeniti to utrjeno “avtocesto” v naših možganih. Te “avtoceste” pa so zelo utrjene ter trdovratne za spreminjanje. Zato spreminjanje navad zahteva trdo delo preoblikovanja starih povezav tako, da vedno bolj utrjujemo nove navade, vedno manj pa se poslužujemo starih navad.
4. PRITI MORA DO SPREMEMB POVEZAV V MOŽGANIH
Pri spreminjanju navad tako ne gre zgolj za prekinjanje starih povezav v možganih, temveč tudi (ali pa predvsem) za vzpostavljanje novih nevronskih povezav. Ko začnemo z izvajanjem nove navade, se v naših možganih začnejo izvajati spremembe. Možgani začnejo oblikovati nove nevronske poti, kar pomeni postopno tvorjenje novih nevronskih povezav. Seveda pa ta proces utrjevanja novih povezav zahteva čas in doslednost pri izvajanju nove navade.
Strokovnjaki s področja nevroznanosti trdijo, da je trajanje procesa spreminjanja navade odvisno od kompleksnosti novega vedenja. Enostavne spremembe lahko zahtevajo le nekaj tednov, medtem ko se pri bolj kompleksnih navadah lahko ta proces raztegne na mesece ali celo leta.
5. NOVE NAVADE ZAHTEVAJO DISCIPLINO
Oblikovanje novih navad tako v nobenem primeru ni enostavno dejanje. Od nas to zahteva disciplino – tako za opuščanje stare navade kot za oblikovanje nove.
Ko pa nam to uspe, je ta dosežek nekaj najboljšega za izboljšanje našega počutja. Prav tako pa lahko preko tega osebnostno rastemo ter se razvijamo. Čeprav to zahteva veliko truda in časa, so spremembe v možganih, ki jih vložen trud povzroča, vredne teh naporov, saj močno pozitivno vplivajo na naše duševno zdravje.
Nekaj več o navadah si lahko prebereš tudi tukaj.