Depresija se lahko na človekovem telesu in v njegovih mislih kaže preko zelo različnih znakov. Ljudje smo si med sabo zelo različni, zato je nemogoče napovedati, kako točno izgledajo simptomi depresije za vsakega izmed nas. Pomembno pa je, da nekaj najpogostejših poznamo in jih prepoznamo, kadar se kažejo pri nas ali pri naših najbližjih.

KAJ JE DEPRESIJA?

Več o depresiji ter o razlogih za njen nastanek smo že zapisali v eni izmed naših prejšnjih objav. Naj pa na tem mestu še enkrat zapišemo, kaj v resnici depresija sploh pomeni. Ko govorimo o depresiji, v resnici govorimo o močnem pomanjkanju smisla za opravljanje vsakodnevnih nalog. Posameznik, ki se sooča z depresijo, nima motivacija za skoraj nič. V stvareh, ki jih počne, ne vidi smisla. V druženju, v delu, v šoli, celo v vstajanju, umivanju zob, hrani itd. ne vidi nobenega pomena.

Depresija torej pomeni neprestano soočanje z občutkom pomanjkanja smisla v vsem, kar nas obkroža. V najhujših primerih lahko to pomeni celo dvom o smislu življenja nasploh. To pa nekatere posameznike privede celo do razmišljanja o samomoru ali pa celo do udejanjanja samomora.

Ravno zaradi hudih negativnih posledic, ki jih depresija lahko prinese, je prepoznavanje simptomov depresije nujno. Poznavanje simptomov je pomembno tako za naše lastno dobro počutje kot tudi za dobro počutje ljudi okrog nas.

NAJPOGOSTEJŠI SIMPTOMI DEPRESIJE

Kot že omenjeno smo si ljudje med sabo zelo različni, zato se tudi depresija lahko pri vsakem izmed nas kaže na zelo različne načine. Spodaj je naštetih nekaj najpogostejših simptomov, s katerimi si lahko pomagate pri prepoznavanju depresije tako pri sebi kot tudi pri drugih:

• Dolgotrajna in globoka žalost: občutek neprestane žalosti, praznine, obupa.
• Izguba zanimanj in strasti za stvari, v katerih je oseba včasih uživala in se jih veselila (tudi nezanimanje za spolnost).
• Velike spremembe teže: pridobljena ali izgubljena teža, ki sicer ni povezana s spremembami v našem načinu prehranjevanja.
• Motnje spanja: oseba težko zaspi, slabi spi, ali pa spi zelo veliko.
• Utrujenost in nizka energija: neprestan občutek utrujenosti, pomanjkanja energije, počasnosti misli in telesa.
• Razdražljivost, občutek, da smo “na robu z živci”.
• Občutek ničvrednosti in občutek krivde: neprestana kritika samega sebe, občutek lastne nizke vrednosti, občutek velike krivde za zelo majhne stvari (ko nas na primer nekdo popravi na testu iz matematike/v službi).
• Težave z zbranostjo: oseba zelo težko ohranja zbranost in opravlja naloge, ki zbranost zahtevajo.
• Težave s sprejemanjem odločitev: oseba je zelo neodločna in zelo težko sprejme kakršnokoli odločitev.
• Ponavljajoče se misli o smrti: pogosto razmišljanje o smrti, umiranju …
• Ponavljajoče se misli o samomoru: pogosto razmišljanje o samomoru, lahko tudi načrtovanje samomora.
• Spremembe apetita: ta lahko postane mnogo večji ali pa mnogo manjši.
• Glavoboli, prebavne težave, kronične bolečine v telesu.
• Napetost v mišicah.
• …

Simptomi depresije so torej lahko zelo raznoliki. Zgoraj je naštetih le nekaj najpogostejših, to pa ne pomeni, da ne obstajajo tudi drugi. Popolnoma mogoče je, da se pri nas pojavi simptom, ki je značilen za nas, drugi pa se z njim sploh ne soočajo.

“TOREJ – KO IMAM ENEGA IZMED TEH SIMPTOMOV, ŽE IMAM TUDI DEPRESIJO?”

Ne. Da ima nekdo depresijo, lahko rečemo, ko se več teh simptomov pojavlja tekom daljšega časovnega obdobja. Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj (DSM) določa naslednje kriterije za diagnozo depresije:

• Pet ali več simptomov depresije se mora pojavljati v obdobju 2 tednov ali več.
• Vsaj eden od teh simptomov mora biti depresivno razpoloženje ali pa izguba zanimanja za karkoli.

Pomembno pa je, da vsak opazuje in pozna samega sebe. Če pri sebi čutite, da se ne počutite dobro in da se soočate s težavami, ki jih do sedaj niste poznali, potem si poiščite pomoč. Ne glede na zgornjo definicijo je nujno, da vsak poskrbi za svoje zdravje in za svoje dobro počutje.

KJE LAHKO POIŠČEM POMOČ?

Če se soočate z depresijo, lahko pomoč poiščete preko zelo različnih kanalov:

• Pri različnih strokovnjakih s področja duševnega zdravja (psiholog, psihoterapevt, psihiater). Njihove kontakte lahko dobite preko spleta, v zdravstvenih domovih, v šolah … Seveda se lahko obrnete tudi name.
• Pri družini.
• Pri prijateljih.
• Pri vsaki osebi, ki ji zaupate in veste, da vam bo prisluhnila.
• Pri zdravstvenih delavcih (vaš osebni zdravnik, lahko pa vas ta napoti v nadaljnjo obravnavo).
• Za ideje lahko vprašate tudi na spletnih forumih ali na socialnih omrežjih.

Dejstvo je, da je osebi, ki se sooča z depresijo, zelo težko iskati pomoč. Ta posameznik že tako nima motivacije za nič, zato je iskanje pomoči zanj še toliko težje. Vseeno pa je nujno, da se v primeru težav obrnete po pomoč. Pa naj bo to kdorkoli – strokovnjak ali pa bližnja oseba, ki ji lahko zaupate.

Pomembno je, da poskrbite zase. Pomembni ste! Vaše zdravje in vaše življenje štejeta!

Več o depresiji si lahko preberete tudi na spletni strani NIJZ-ja, kjer lahko najdete tudi več o iskanju pomoči v primeru depresije.