Samopodoba in samozavest sta pojma, ki ju pri svetovalnem ter psihoterapevtskem delu z ljudmi zelo pogosto uporabljamo. Gre za osrednji predstavi o nas samih, ki nam povesta, kakšen odnos imamo do samih sebe. Kako dojemamo sami sebe? Kako se dojemamo v primerjavi z drugimi ljudmi? Kako ocenjujemo svojo lastno vrednost? Kako govorimo o sebi? Kako mislimo o sebi? itd. Gre za našo sliko o nas samih. Ta slike pa se od posameznika do posameznika močno razlikujejo.

SAMOZAVEST IN SAMOPODOBA – KAKO SE RAZLIKUJETA?

Samozavest nam pove, kako dojemamo svoja znanja, veščine in sposobnosti. Je občutek zaupanja v naše lastne sposobnosti in znanja. Ko smo samozavesti, smo samozavestni v določeno specifično veščino, znanje, za katerega vemo, da ga obvladamo. Vemo, da smo v nečem dobri ali pa da imamo o nečem veliko znanja.

Samopodoba pa nam pove, kako dojemamo in ocenjujemo sebe kot celoto. Gre za naše lastno mnenje o nas samih. Pri samopodobi ne ocenjujemo našega znanja in naših sposobnosti, ampak nas kot človeka kot takega. Gre za lastno oceno o tem, ali smo dobri, vredni ljubezni, spoštovanja, ali smo enakovredni drugim, ali si zaslužimo le najboljše itd.

KAKO NA SAMOPODOBO IN SAMOZAVEST VPLIVA OKOLICA?

Tako samozavest kot samopodoba se (še posebej v našem otroštvu) oblikujeta glede na odzive, ki jih dobimo od zunanjega sveta. Samozavestni v določeno znanje, veščino postanemo takrat, kadar nam okolica pove, da smo nekaj naredili, znali, izvedli zelo dobro. Tako pridobimo zavedanje, da nam nekaj dobro gre in smo v to lahko samozavestni. Pri samozavesti je ravno tako pomembna primerjava z rezultati drugih posameznikov glede določenega znanja, veščine. Lahko nam vsi govorijo, da smo zelo dobri v angleščini, pa vendar nam to nič ne pomaga, če se v resnici ne znamo sporazumevati z drugimi ljudmi.

Samopodobo ravno tako zgradimo na podlagi odzivov iz okolice. Predvsem so pri tem pomembni tisti ljudje, s katerimi preživimo največ časa (družina, prijatelji, sošolci, sodelavci …). Če od svoje okolice pogosto slišimo, da smo pomembni in vredni spoštovanja, bomo v to tudi sami verjeli. Če pa pogosto slišimo, da smo “ničvredni” in da “iz nas nikdar nič ne bo”, bomo tudi v to sliko o sebi postopoma začeli verjeti.

SAMOZAVEST IN SAMOPODOBA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

Pri samozavesti in samopodobi gre torej za razumevanje in dojemanje sebe kot celostne osebe z določenimi znanji, veščinami in sposobnostmi. Kako pa se samozavest in samopodoba kažeta v naših vsakdanjih življenjih? Poglejmo si primer, ko ima oseba visoko samozavest in nizko samopodobo.

VISOKA SAMOZAVEST IN NIZKA SAMOPODOBA

Maja je profesionalna plavalka, ki se s plavanjem ukvarja že vrsto let. V plavanju je zares uspešna, ne le na državni, temveč tudi na mednarodni ravni. V svoje plavanje je zelo samozavestna. Zaveda se, da dosega zelo dobre rezultate, pa tudi okolica ji ves čas sporoča, da je zares dobra plavalka.

Vseeno pa se Maja sooča z drugačno težavo. Kadar ne plava in kadar ne dosega dobrih rezultatov, ima Maja o sebi zelo slabo mnenje. Prepričana je, da kot oseba nima vrednosti, saj ji vrednost prinesejo šele dobri rezultati. Sebe vidi kot slabo, podpovprečno osebo, ki ni vredna ljubezni in spoštovanja s strani drugih. Boji se delati napake, saj vsaka napaka zanjo pomeni potrditev, da kot človek ni dobra in da je z njo nekaj narobe. Sebe ne ceni, zadovoljstvo ji prinesejo šele dobri rezultati, pa tudi takrat se ne počuti zares polno in zadovoljno s svojim življenjem in s sabo.

Spodaj si poglejmo še primer, ko ima posameznik nizko samozavest in visoko samopodobo.

NIZKA SAMOZAVEST IN VISOKA SAMOPODOBA

Marko je dijak, ki mu v šoli ne gre prav dobro. Ne blesti v nobenem od predmetov, pa tudi izven šolskega življenja se ne ukvarja z nobenim hobijem, v katerem bi bil zares uspešen. Včasih ga to zelo razžalosti, saj si želi biti uspešen na vsaj enem področju. Želi si imeti eno stvar, za katero lahko reče, da je dober.

Markov oče mu vedno, kadar mu je hudo, pove eno stvar. Pove mu, da ljudje potrebujemo različno količino časa, da najdemo nekaj, kar nam je res všeč in v čemer smo dobri. Reče tudi, da s tem ni nič narobe. Ljudje smo si med sabo zelo različni, vendar pa to ne pomeni, da je kdo boljši ali slabši od drugih. Poudari, da je včasih potrebno samo malo potrpežljivosti in preizkušanja novih stvari, potem pa oseba najde nekaj, kar ji je všeč. Marko tako na sebe gleda kot na človeka, ki je enakovreden vsem ostalim ljudem, četudi ima na določenem področju več težav. Zaveda se, da je to del življenja in da vse slabo enkrat mine. Kljub težkim trenutkom se zaveda, da bo tudi njegov čas prišel, do takrat pa bo aktivno ugotavljal, kaj mu je všeč in kaj ne.

NI PA VSE ČRNO BELO – SAMOZAVEST IN SAMOPODOBA STA PISANA POJMA

Zgoraj navedena primera predstavljata skrajnosti. Predstavljata osebi na ekstremih (samo visoko ali pa samo nizko). Zavedati pa se moramo, da sta lahko samopodoba in samozavest ne le samo visoka ali samo nizka, temveč tudi vse vmes. Lahko imamo:

• Nizko samopodobo in nizko samozavest.
• Visoko samopodobo in visoko samozavest.
• Oboje nekaj vmesnega.
• Oboje malo višje od povprečja.
• Oboje malo nižje od povprečja.
• Eno višje in drugo višje od povprečja.
• Itd.

Poleg tega se moramo zavedati, da se lahko samopodoba in samozavest s časom spreminjata. Glede na naša znanja, veščine, rezultate in nasploh življenjske izkušnje lahko raven obeh tekom časa spremenimo. Lahko se povišata ali pa znižata. Gre torej za oceno samega sebe, ki ni ustaljena in na katero lahko sami močno vplivamo.

KDAJ STA SAMOZAVEST IN SAMOPODOBA DOVOLJ DOBRI?

Odgovora na to vprašanje ne moremo enoznačno zapisati. Nemogoče je namreč izmeriti dovolj dobro samozavest in dovolj dobro samopodobo. Pomembno pa je, da vsak posameznik sam zase oceni, kdaj se v življenju počuti dobro. To seveda ne pomeni, da se mora počutiti popolno in brez vseh težav. To je namreč nemogoče. Pomembno pa je, da se oseba počuti dovolj samozavestno in ima dovolj dobro samopodobo do te mere, da se čuti dovolj sposobno za premagovanje takih in drugačnih življenjskih izzivov.

Ti izzivi so seveda zelo raznoliki, odvisni so tudi od naše razvojne stopnje in našega položaja v našem življenju. Izzivi so na primer: Bom zmogel uspešno odpisati test? Pa zaključiti šolsko leto? Kaj pa delati v novi službi? Bom zmogel uspešno stopiti na pot starševstva? Bom zmogel uspešno delovati, ko se upokojim? itd.

Vse to in še mnogo drugih so izzivi, s katerimi se v življenju hote ali pa nehote srečamo. Pri tem ni pomembno, da jih popolno razrešimo. Pomembno je, da se čutimo dovolj močne in sposobne, da jih premagamo. To tudi ne pomeni, da moramo čez vse izzive sami. Pomeni namreč, da smo dovolj močni, da za pomoč prosimo druge, če ugotovimo, da to potrebujemo. V tem ni nič sramotnega in s tem ni nič narobe. To zgolj pokaže na našo moč, da smo sposobni oceniti, kdaj lahko nekaj premagamo sami in kdaj se lahko pri tem opremo tudi na druge ljudi. Pogovor z drugimi je včasih najboljše zdravilo za naše težave. Več o pomenu pogovora za naše zdravje pa si lahko preberete tukaj.

DRUGI LJUDJE SO POMEMBNI

Na začetku smo omenili, da so drugi ljudje oziroma naša okolica tisti, preko katerih naše mnenje o sebi sploh ustvarimo. To hkrati pomeni, da lahko drugi ljudje našo sliko o sebi tudi spreminjajo. Če nekdo na našo predstavo o nas ne vpliva dobro, potem je za nas bolje, da se od take osebe odmaknemo. Če pa nekdo na nas vpliva pozitivno, potem je to oseba, h kateri se bomo tudi v najtežjih trenutkih lahko obrnili po podporo in pomoč.

Drugi ljudje so torej za našo samopodobo in samozavest zelo pomembni. Našo sliko o sebi lahko zatemnijo, lahko pa jo naredijo jasnejšo in pozitivnejšo. To je seveda odvisno tudi od nas samih. Koga namreč spustimo v svoje življenje? Komu dovolimo biti okrog nas? Pustimo, da nas besede ljudi, ki jih sicer ne cenimo, prizadenejo? Postavimo dobre meje?

Nekateri odnosi so za nas varni, spet drugi ne (več o prepoznavanju varnih odnosov si lahko preberete tukaj). Ne-varni odnosi lahko vodijo v zelo stresen življenjski slog, ki lahko na nas pusti ogromno negativnih posledic (več o številnih znakih stresnega načina življenja si lahko preberete na tej povezavi). Zato je nujno, da sami sebe obkrožimo z ljudmi, ki na nas, na našo samopodobo in na našo samozavest vplivajo dobro. Pomembno je, da stremimo k boljšemu počutju in boljšim odnosom. Tega si namreč zasluži vsak izmed nas.