Predsodkov o psihosocialni pomoči je v današnjem svetu kar nekaj. V sodobnem času, kjer se pogosto poudarja pretirana samostojnost posameznika ter neodvisnost od vseh ostalih ljudi, je iskanje pomoči za mnoge še vedno obkroženo s predsodki ter s tem z mnogimi izzivi.
Kljub temu, da je iskanje podpore korak k boljšemu počutju in reševanju težav, se lahko soočamo s številnimi stereotipi, ki nas odvračajo od tega koraka. V tej objavi bomo razkrili pet najpogostejših predsodkov, ki se pojavljajo ob iskanju pomoči.
1. ŠIBKOST OSEBE
Eden najpogostejših predsodkov o psihosocialni pomoči je prepričanje, da iskanje pomoči kaže na šibkost posameznika. Mnogo nas verjame, da moramo sami reševati svoje težave ter da ne smemo nikdar zaprositi za pomoč in podporo ljudi okoli nas. Menimo, da je iskanje pomoči znak naše šibkosti.
To seveda ne drži. V resnici drži ravno nasprotno – to, da sami sebi priznamo, da potrebujemo pomoč, od nas zahteva veliko poguma ter notranje moči. Gre za pogumen korak, ki kaže na notranjo zrelost posameznika ter na njegovo odločnost, da izboljša stanje svojega duševnega zdravja.
2. ODVISNOST OSEBE OD DRUGIH
Drugi pogost stereotip je prepričanje, da iskanje pomoči vodi v odvisnost od drugih ter s tem v zmanjšanje lastne samostojnosti za življenje in za soočanje z izzivi v prihodnosti. Vendar pa je ta strah popolnoma neutemeljen. Psihosocialni svetovalec namreč posameznika ne priveže nase in ga naredi od sebe odvisnega, ampak ga nauči lastnih načinov spoprijemanja s težavami. Tako oseba v resnici postane še bolj samostojna.
3. “OSEBA JE NORA”
Eden izmed najbolj obsojajočih predsodkov je prepričanje, da so tisti, ki poiščejo pomoč, “norci” in da je z njimi nekaj narobe. Pri tem gre za zelo staro prepričanje, ki ljudem naredi ogromno škode.To namreč ljudi stigmatizira, hkrati pa ustvarja občutek sramu in nesprejetosti.
Resnica pa je, da iskanje pomoči za izboljšanje svojega duševnega zdravja ni znak norosti, temveč je znak modrosti ter iskrene skrbi za lastno dobro počutje.
4. POMOČ NE BO UČINKOVITA
Nekateri verjamejo, da iskanje pomoči ne bo prineslo želenih rezultatov in da terapevti ali svetovalci ljudem ne morejo zares pomagati. Ta predsodek pogosto izvira iz neznanja o učinkovitosti terapevtskih pristopov ali pa iz slabih izkušenj v preteklosti. Seveda vedno obstaja možnost, da nam določen terapevt ali terapevtka ne bo všeč, vendar pa bomo prej ali slej naleteli na nekoga, ob katerem se bomo počutili zelo dobro.
Pomembno je razumeti, da je učinkovitost pomoči odvisna od različnih dejavnikov, vključno z odprtostjo posameznika za spremembe in tudi kakovostjo terapevtskega odnosa.
5. TERAPEVT HOČE SAMO DENAR
Nekateri ljudje verjamejo, da terapevti ali svetovalci svoje delo opravljajo zgolj zaradi finančnega interesa. Seveda lahko vedno obstaja nekdo, ki bo svoj položaj izkoristil. Vendar pa večina terapevtov ni takih. Večina želi ljudem iskreno pomagati.
Ta predsodek lahko odvrne ljudi od iskanja pomoči, ker menijo, da njihove težave niso resnično pomembne za terapevta, ampak so le vir dohodka. Vendar pa je večina strokovnjakov na področju duševnega zdravja predana svojemu delu in želi resnično pomagati ljudem, ne glede na finančno nagrado.
ZA KONEC
Pomembno je prepoznati, da so predsodki ob iskanju psihosocialne pomoči precej pogosti. Vendar pa večina teh predsodkov ni utemeljenih. Iskanje pomoči je pogumen korak k boljšemu počutju in razreševanju težav, ki ga je treba spodbujati in podpirati. Zavedanje in ozaveščanje o teh predsodkih je ključno za odpravo stigme in zagotavljanje dostopa do potrebne podpore za vse.
Tukaj pa si lahko prebereš tudi več o psihoterapiji.