Kakšne so glavne razlike med vsemi zgornjimi poklici? Poklici pomoči – to so poklici, ki se ukvarjajo s pomočjo ljudem na področju duševnega zdravja – zavzemajo precej široko področje. Na to področje spada kar nekaj poklicev, zato se pri njihovem razlikovanju pogosto pojavijo zmeda in nejasnosti. Po eni strani so si med sabo lahko zelo podobni, po drugi strani pa se med njimi pojavljajo pomembne razlike. Kakšne so te podobnosti in razlike, si lahko pogledamo v nadaljevanju.

SKUPNE LASTNOSTI VSEH TEH POKLICEV

Najprej poglejmo, v čem so si zgoraj navedeni poklici podobni. Psihologu, kliničnemu psihologu, psihoterapevtu in psihiatru je vsem skupno to, da vsi pomagajo ljudem na področju duševnega zdravja. Natančneje, pomagajo ljudem, ki se srečujejo s čustvenimi, vedenjskimi, učnimi ali osebnostnimi težavami. Ciljna skupina uporabnikov je torej vsem tem poklicem skupna. S svojimi znanji in spretnostmi vsak od teh poklicev skuša posameznikom olajšati situacijo, v kateri so se v svojem življenju znašli. Razlike pa se pojavijo v načinih, kako to dosegajo.

RAZLIKE SE POJAVIJO V NAČINU NJIHOVEGA DELA

Med omenjenimi poklici se torej glavne razlike pojavijo v načinu dela, ki se ga pri pomoči ljudem ti strokovnjaki poslužujejo. Pa si poglejmo specifične lastnosti vsakega od teh poklicev.

PSIHOLOG IN KLINIČNI PSIHOLOG

Psiholog je edini od vseh poklicev pomoči usposobljen za psihološko diagnostiko in uporabo različnih psiholoških testov. To psihologa razlikuje od drugih poklicev pomoči, samo on namreč lahko izvaja omenjeno diagnostiko ter teste. Psiholog lahko dela na področju zdravstva, šolstva in v sklopu različnih organizacij.

Klinični psiholog  je psiholog, ki je poleg študija psihologije opravil še dodatno izobraževanje (specializacijo) iz klinične psihologije. Njegovo delo večinoma obsega psihološko diagnosticiranje in zdravljenje težav na področju duševnega zdravja. Dela pa večinoma v zdravstvenih institucijah. Če hočemo dostopati do storitev kliničnih psihologov, za to nujno potrebujemo napotnico osebnega zdravnika. Ne more pa klinični psiholog predpisovati zdravil. To lahko stori samo zdravnik.

PSIHOTERAPEVT

Psihoterapevt je naziv, ki ga lahko pridobi oseba, ki je po zaključeni univerzitetni izobrazbi nadaljevala z večletnim izobraževanjem in specializacijo na področju (različnih) smeri psihoterapije. Glavni način dela psihoterapevta je pogovor. Preko pogovora s posameznikom psihoterapevt odkriva posameznikove nezavedne vzorce vedenja in mišljenja. Več o pomenu pogovora si lahko preberete tukaj.

PSIHIATER

Psihiater je naziv, ki ga lahko pridobi doktor medicine, ki po študiju nadaljuje s specializacijo psihiatrije. Diagnosticira in zdravi lahko težave na področju duševnega zdravja, hkrati pa lahko edini od vseh omenjenih poklicev pripisuje zdravila. Če želimo k psihiatru, napotnica osebnega zdravnika ne bo zadostovala, potrebovali bomo napotnico psihiatrične ambulante.

TOREJ …

Med poklici pomoči torej obstajajo tako podobnosti kot tudi razlike. V kolikor se zanimate za obisk pri enem od omenjenih strokovnjakov, pa je pomembno naslednje. Sami pri sebi razmislite, kaj v tem trenutku najbolj potrebujete ter od katerega strokovnjaka lahko to dobite. Seveda lahko več informacij o njihovem delu poiščete kar pri njih. Poleg tega lahko v primeru nezadovoljstva z obravnavo strokovnjaka vedno zamenjate. Ne bojte se, sledite sebi in upoštevajte svoje potrebe.

Srečno pri iskanju!

Če imate ob zgornjem zapisu še vedno kakšno vprašanje, ga lahko naslovite tudi pri meni. Ravno tako me lahko kontaktirate, če se zanimate za psihosocialno svetovanje ali psihoterapijo.

Več o razlikah med zgornjimi poklici si lahko preberete tudi na spodnjih spletnih straneh:

• Razlike med poklici na spletni strani cakalnedobe.si ter mojpsihoterapevt.si.