“Kako biti čuječ?” je v sodobnem času vedno pogosteje zastavljeno vprašanje. V eni izmed preteklih objav smo že zapisali, da smo dandanes ljudje bolj in bolj obkroženi z raznolikimi stresnimi situacijami, ki nas pogosto spravijo v nemirno stanje duha in telesa. V resnici smo ljudje vedno redkeje zares mirni in sproščeni. Vedno pogosteje pa smo polni skrbi in neprestanega premišljevanja, ki nas posledično obremenjuje na vseh ravneh našega življenja in zdravja.

V hitrem tempu življenja, del katerega smo, pogosto pozabimo na lasten počitek in na lastno sprostitev. Mnogokrat niti ne vemo, kako naj pri tem sami sebi pomagamo, saj nas o tem nihče zares ne pouči. Zato si nekaj več o eni izmed sicer mnogih sprostitvenih praks lahko prebereš v nadaljevanju.

Govorimo seveda o čuječnosti. Več o tem, kaj čuječnost sploh je, si lahko prebereš na tej povezavi. V tej objavi pa bomo nekaj besed namenili temu, kako biti čuječ kljub raznolikim stresnim situacijam, s katerimi se na dnevni ravni srečujemo prav vsi.

ŠE PREJ PA ŠE ENKRAT PONOVIMO – KAJ SPLOH POMENI BITI ČUJEČ?

Biti čuječ posameznik pomeni, da zavestno opazujemo svoje notranje dogajanje ter dogajanje v lastni okolici, brez da bi to dogajanje kakorkoli ocenjevali ali ga vrednotili. Gre torej za opazovanje dogajanja znotraj in zunaj nas. Ko smo čuječi, lahko notranje dogajanje in zunanje situacije opazujemo brez potrebe po tem, da bi to dogajanje kakorkoli ocenjevali ali da bi na to dogajanje kakorkoli odreagirali.

V teoriji seveda to zveni zelo enostavno. Nekoliko težje pa je to doseči v resničnem življenju. Samo predstavljaj si, da te nekdo zares razjezi. Takrat bi se najraje naglas razjezil/a ter tej osebi povedal/a, kar ji gre!

Pa si kdaj poskusil/a sebe v taki situaciji samo opazovati? Kako bi lahko v tistem trenutku ohranil/a hladno glavo ter se na dejanja druge osebe ne bi jezno odzval/a?

KAKO TOREJ BITI ČUJEČ V 4 ENOSTAVNIH KORAKIH?

Če si predstavljaš zgornjo situacijo, verjetno ni potrebno ugibati, da se je v trenutku hude jeze zelo težko zadržati in ohraniti mirno kri. Kako pa lahko to vseeno dosežemo tudi v hudih čustvenih stiskah in obremenitvah? S pomočjo spodnjih 4 korakov!

1. BODI POZOREN/A, KDAJ TVOJE TELO IN TVOJE MISLI POSTANEJO NEMIRNI

Mnogi ljudje imamo že v osnovi težave s priznavanjem samemu sebi, da nas je določena situacija razburila in da nam za določeno dogajanje ni vseeno. Zato je prvi korak na poti do tega, kako postati čuječ posameznik, ravno to – da sebi priznaš, da te je nekaj razburilo. Tako si namreč priznaš tudi, da so tvoje misli in tvoje telo nemirni in da jih moraš zavoljo svojega dobrega počutja pomiriti.

2. SVOJIH ČUSTEV NE ZANIKAJ

Druga točka je v resnici močno povezana s prvo. To, da opazimo nemirnost našega telesa in naših misli, je namreč močno povezano s tem, da si priznamo, kadar smo prevzeti s čustvi in občutki. Pomembno je, da ta čustva sprejmeš in jih ne zanikaš. Pomembno pa je tudi, da si vse, kar se v tebi dogaja, zares dovoliš čutiti in da se tega ne skušaš kar se da hitro znebiti. Sprejemanje lastnih čustev in občutij je namreč ključnega pomena za nadaljnje delo na sebi.

3. NATO PA OPAZUJ VSEBINO SVOJIH MISLI

Ko sprejmeš svoja čustva in ko si priznaš, da te je določena situacija močno prizadela, je pomembno, da svojo pozornost usmeriš na dogajanje v svojih mislih. To lahko storiš s pomočjo naslednjih vprašanj:

• Kakšna je vsebina mojih misli?
• O čem natančno razmišljam?
• So moje misli pozitivne ali negativne?
• So moje misli usmerjene na sedanjost, prihodnost ali na preteklost?
• So moje misli samokritične?
• So moje misli usmerjene v obtoževanje zunanjega sveta in drugih ljudi?
• So moje misli usmerjene k poveličevanju drugih ljudi?
• …

Zavedanje svojih misli in lastnega načina razmišljanja nam pomaga razumeti, kakšen način razmišljanja uberejo naši možgani, kadar so pod stresom. Ko so namreč naši možgani pod stresom, je lahko naš način razmišljanja zelo nerealen, predvsem pa zelo škodljiv za naše duševno zdravje. Zato je nujno, da svoj način razmišljanja v takih situacijah poznamo in ga znamo primerno nadzorovati.

4. OPAZUJ TUDI SVOJE TELO

Ob vsem tem pa je ravno tako pomembno, da pozornost usmerimo tudi na naše fizično telo. Pomembno je, da prepoznamo, kako se v določeni stresni situaciji počutimo v lastnem telesu.

Me kaj boli? Kje me boli? Kako močno me boli? Kakšen tip bolečine je to? Čutim v katerem delu telesa napetost? Kakšno je moje dihanje? Kakšna je moja neverbalna govorica? Kateremu delu telesa potrebujem nameniti več sprostitve? ipd.

Razumevanje lastnega telesa je namreč ravno tako zelo pomembno za uspešno razumevanje nas samih v tem sedanjem trenutku. Samo z usmerjanjem pozornosti tako na naše misli kot tudi na naše telo namreč lahko postanemo zares čuječi posamezniki.

OB VSEM SKUPAJ PA NE POZABI – ČUJEČ POSAMEZNIK NE OCENJUJE!

Ne glede na to kako zelo nemirni smo, kako nore misli imamo in kako burno se naše telo odzove, naša naloga kot čuječi posameznik ni ocenjevanje teh naših misli ter odzivov telesa. Naša naloga je samo pozorno opazovanje in razumevanje tega, kar se v tem trenutku dogaja z nami in okrog nas.

Pomembno je, da si brez obsojanja dovolimo biti to, kar smo, ter tako sami sebi omogočimo boljše razumevanje sebe in svojega vedenja. Sčasoma boš opazil/a, kako te bo praksa čuječnosti pripeljala do boljše povezanosti s seboj, boljšega razumevanja lastnih čustev ter do večjega notranjega miru.

Čuječnost je namreč orodje, ki nam pomaga živeti polnejše in bolj zavestno življenje. Zgornji 4 koraki pa ti lahko pot do tega še bolj olajšajo.