Pogosto o duševnem zdravju beremo, slišimo in govorimo takrat, kadar se v povezavi z njim pojavijo težave ali pa zapleti. Zato mnogi duševno zdravje nenamenoma povezujemo s težavami in ob tem pomislimo na to, kaj vse je z nami, z drugimi ljudmi in z našo družbo nasploh narobe.

Vprašati pa se moramo naslednje: kako sploh lahko govorimo o težavah in ovirah v duševnem zdravju, če pogosto ne vemo, kaj pomeni biti duševno zdrav? Kaj sploh pomeni, da smo duševno zdravi? Kdaj lahko rečemo, da nimamo težav v duśevnem zdravju?

KAJ POMENI IMETI DOBRO DUŠEVNO ZDRAVJE?

Ko govorimo o osebah, ki nimajo težav v duševnem zdravju, v ospredje stopajo določene značilnosti teh oseb. Biti duševno zdrav lahko pomeni:

• Da posameznik svoje vsakodnevno počutje opisuje kot dovolj smiselno in kot dovolj dobro, da svoj dan preživi zanj smiselno.
• Da lahko posameznik iz dneva v dan prepozna svoje potenciale in svoje močne točke, ki jih v življenju nato tudi uresničuje.
• Da je posameznik opremljen s strategijami, s katerimi se lahko bori z vsakodnevnimi stresnimi situacijami. Da torej ve, da bo vsemu kos, pa naj bo situacija še tako nova in še tako zahtevna.
• Da lahko posameznik svoje delo (šolsko, službeno, domače …) opravlja produktivno in da zaupa svojemu načinu dela.
• Da ima posameznik občutek, da s svojim delom in s svojimi aktivnostmi prispeva k razvoju in boljšemu počutju celotne skupnosti. Da je torej njegovo delo smiselno ne samo zanj, temveč tudi za druge.

Poleg tega pa imeti dobro duševno zdravje pomeni tudi naslednje:

• Imeti sposobnost uravnavanja lastnih čustev.
• Imeti sposobnost jasnega razmišljanja.
• Biti sposoben sprejemati odločitve ter biti sposoben sprejeti odgovornost za posledice teh odločitev.
• Biti sposoben stopati v zdrave odnose ter te tudi ohranjati (lahko si preberete tudi več o pomenu konfliktov z drugimi ter kako jih razrešiti).

KAJ PA DOBRO DUŠEVNO ZDRAVJE NI?

Duševno zdravje ne pomeni samo odsotnosti težav v duševnem zdravju (npr. odsotnosti depresije, tesnobe, shizofrenije, odvisnosti …). Duševno zdravje je več kot “biti brez težav”. Je pozitivna naravnanost do življenja nasploh. To pomeni, da smo kot ljudje sposobni imeti pozitivne misli in čustva do življenja kot celote, z vsemi njegovimi vzponi in padci.

Poleg tega pa duševno zdravje ne pomeni, da smo ves čas samo pozitivni in da se obnašamo, kakor da je vse v našem življenju ves čas samo lepo. Življenje je proces, ki je sestavljen iz dobrih, včasih pa tudi zelo težkih trenutkov. Temu se ne more izogniti nihče. Pozitivna in težka čustva so del našega bivanja. Če se torej pretvarjamo, da je vse samo dobro, zanikamo težka čustva ter jih celo potlačimo. To pa za naše duševno zdravje ni dobro.

Pomembno je, da se zavedamo pisanosti življenja in dejstva, da nam bo včasih zelo lepo, včasih pa tudi zelo hudo. V takih trenutkih pa teže naših čustev ni dobro zanikati. Pomembno je, da jih sprejmemo ter hkrati zaupamo samemu sebi in življenju nasploh, da bomo prestali še tako težka obdobja našega življenja.

ŠE NEKAJ POMEMBNIH SMERNIC ZA DOBER DUŠEVNI RAZVOJ SKOZI ŽIVLJENJE

Ko razmišljamo o lastnem duševnem zdravju, se lahko opremo na še nekaj dodatnih smernic. Te kažejo predvsem na to, kakšen odnos imamo do sebe in do življenja nasploh. To pa močno vpliva na to, kako dobro oziroma kako ogroženo je naše duševno zdravje.

1. OBČUTEK VARNOSTI

Naše duševno zdravje je mnogo boljše in bolj zavarovano, če imamo na dnevni ravni občutek varnosti do našega sedanjega življenja, pa tudi do naše prihodnosti. Če čutimo, da se bo tako zdaj kot v prihodnosti vsaka težka situacija razrešila in da bomo mi ob tem varni, potem imamo do življenja in do nas zgrajeno temeljno zaupanje. Zaupamo lahko, da bo vse v redu. Zaupamo, da bomo ne glede na vse ostali varni. To pa je zelo pomembno za življenje polno izkušenj, kjer se ljudje ne bojimo preizkusiti novih stvari ter se iz tega tudi kaj novega naučiti.

2. OBČUTEK LASTNEGA SEBE SKOZI ČAS

Občutek lastnega sebe skozi čas je nekoliko bolj bivanjski občutek, ki ga v resnici zelo težko ubesedimo. Gre za občutek, da smo ena in ista oseba, en in isti jaz tekom našega celotnega življenja. To seveda ne pomeni, da se kot posamezniki ne smemo spreminjati. Pomembno je, da se spreminjamo, rastemo, se razvijamo in napredujemo. Vseeno pa je pomembno tudi, da v sebi nosimo občutek povezanosti s samim sabo tekom celotnega življenja. Gre za neko notranjo osnovo, za nek notranji “jaz”, ki je v našem bistvu prisoten odkar pomnimo zase. Gre za nas, ki ves čas ostajamo isti, kljub temu da se ves čas spreminjamo.

Preko tega dela lahko namreč ocenjujemo svoj lasten napredek, svoj razvoj, se primerjamo s “starim” sabo ter se tudi učimo iz svojih preteklih dejanj in izkušenj. To pa močno pripomore k našemu dobremu počutju ter k našemu dobremu duševnemu zdravju.

3. SPREJEMANJE SAMEGA SEBE IZ PRETEKLOSTI

Sprejemanje samega sebe tako danes kot samega sebe iz preteklosti je v resnici zelo povezano s prejšnjo točko – občutka lastnega sebe skozi čas. Ni namreč pomembno samo to, da imamo občutek povezanosti s samim sabo tekom našega življenjskega razvoja. Pomembno je tudi, da sprejemamo sebe iz preteklosti. Pomembno je, da sprejmemo svoje napake, “neumne” odločitve in nasploh vse, s čimer se naš današnji jaz sicer ne strinja. Pomembno je, da smo empatični in sprejemajoči do samega sebe v preteklosti.  Da si priznamo naše napake, jih sprejmemo, se iz njih nekaj naučimo in sebe še vedno spoštujemo.

Dejstvo je, da se vsak od nas ves čas uči, to pa pomeni tudi, da ves čas delamo napake. To je del življenja. In samo preko sprejemanja samega sebe lahko te napake sprejmemo, se iz njih nekaj naučimo ter vsak dan znova živimo polno življenje brez obžalovanj in jeze do samega sebe.

…

Duševno zdravje je tako pomemben del našega bivanja, da je skoraj nemogoče ne-govoriti o tem na katerikoli točki našega življenja. Pomembno je poznati ter opazovati sebe kot osebo, saj je to edini način, da ugotovimo, kaj nam kot posamezniku ustreza. Samo tako lahko ugotovimo, kaj dobro vpliva na naše duševno zdravje.

Ljudje smo si med sabo zelo različni. Kar ustreza meni, morda ne bo ustrezalo drugim. Pomembno je, da naše odločitve dobro vplivajo na nas in na naše duševno zdravje (z upoštevanjem dobrobiti drugih, seveda). Samo tako lahko v polnosti živimo vsak dan znova ter uživamo v lastni življenjski poti.

Če se srečujete s težavami v duševnem zdravju in razmišljate o psihoterapiji, si lahko tukaj preberete več o tem, kako psihoterapija sploh pomaga. Če pa vas zanima, kako psihoterapija izgleda, pa kliknite tukaj.