Čuječnost je praksa, kjer svoje misli zavestno usmerjamo na trenutno dogajanje. Gre za namerno osredotočenje na trenutno dogajanje okrog nas ali znotraj nas, ob tem pa se trudimo, da v to ne vpletamo misli o preteklosti ali prihodnosti. Gre torej za sprejemanje vsega “tukaj in zdaj”, brez da to obsojamo ali kakorkoli ocenjujemo.

Gre za zelo staro prakso, ki sicer izvira iz budistične tradicije. S prakticiranjem osredotočanja na sedanji trenutek so namreč ljudje že od nekdaj lažje dosegli psihično ter telesno umirjenost ter s tem izboljšali kakovost svojega življenja.

ZAKAJ JE ČUJEČNOST SPLOH POSTALA POMEMBNA?

Ljudje se v vsakem zgodovinskem obdobju in prostoru soočamo s takim in drugačnim stresom, ki našemu telesu in našim mislim povzroča nemirnost. Pogosto se ljudje tako zaradi stresa težko umirimo ter sprostimo do te mere, da nas v našem vsakdanu nič ne bi obremenjevalo.

To seveda velja tudi za sodobno družbo. Ljudje sedanjega časa smo zaradi okoliščin, v katere smo rojeni in vzgojeni, pogosto potopljeni v stres, tesnobo, skrbi in negativna čustva. Naše misli in naše telo so redkokdaj popolnoma sproščeni in brezskrbni. Čuječnost pa nam omogoča ravno to. Omogoči nam, da se zavemo vseh svojih misli, občutkov in čustev, brez da bi bili vanje popolnoma potopljeni in z njimi popolnoma prevzeti. Posledično pa nam omogoči, da poiščemo načine sproščanja ter s tem premagovanja stresa, ki nas sicer lahko vodi tudi do izgorelosti.

KDO VSE LAHKO PRAKTICIRA ČUJEČNOST?

Čuječnost je praksa, ki je priporočljiva za prav vsakogar izmed nas, ne glede na starost, spol, zaposlitev ali druge lastnosti. Primerna je za vsakogar, ki si želi izboljšati svojo čustveno blagostanje ter svoje duševno zdravje. Od posameznika namreč ne zahteva nobenega posebnega vložka, gre pa za prakso, ki lahko popolnoma spremeni naš življenjski slog.

KAKO TOREJ ČUJEČNOST IZVAJATI VSAK DAN – IN TO BREZ PREVELIKE POTRATE ČASA?

Ljudje se vsak dan vsaj nekajkrat na dan počutimo razdražljive, nemirne, izpostavljene stresu, živčne … Zato je prvi korak na poti izvajanja čuječnosti ravno to – da pri sebi prepoznamo take trenutke, ko smo nemirni.

Nato pa vedno, ko pri sebi prepoznamo to stanje nemirnosti, svoje misli usmerimo na situacijo, ki se dogaja okrog nas in v nas. Pri tem si lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji:

• Kaj se je zgodilo, da sem postal/a nemiren/a?
• Kako je do te situacije prišlo?
• Kakšen je bil moj prvotni odziv?
• Kakšne misli o tej situaciji se mi trenutno podijo po glavi?
• So moje misli pozitivne ali negativne?
• Se mi zdi, da me situacija ogroža?
• Kako se je na situacijo odzvalo moje telo – se tresem, me kaj boli, me boli trebuh ipd.?
• Itd.

Z zgornjimi vprašanji svoje misli zavestno usmerimo na objektivno opazovanje sebe in situacije okrog nas. Situacije ne interpretiramo, si je ne razlagamo in je ne ocenjujemo. Gre samo za to, da jo kar se da objektivno opisujemo.

Najbolje pri vsem tem pa je, da za to ne potrebujemo veliko časa. Pri tem namreč ne gre za to, da bi morali vsaj eno uro sedeti ter o tej situaciji “na veliko razmišljati”. Gre za to, da se v samem trenutku usmerimo na dogajanje v in okrog nas ter skušamo že takrat opazovati, kaj se v in okrog nas dogaja. To seveda od nas zahteva le nekoliko truda in energije, da svojo pozornost usmerjamo od preplavljanja s čustvi in mislimi k njihovem opazovanju. Vseeno pa za to ne bomo potrebovali ogromno časa.

TAKO LAHKO POSTOPOMA MOČNO IZBOLJŠAMO KAKOVOST SVOJEGA ŽIVLJENJA

Soočanje s stresnimi situacijami na tak način nam lahko prinese številne koristi. Ko namreč izpilimo svojo sposobnost opazovanja sebe in zunanjega sveta namesto ocenjevanja tega, lahko mnogo enostavneje obvladujemo in nadzorujemo svoja čustva ter svoje odzive in s tem tudi naše vedenje. To lahko postopoma vodi tudi do nižje ravni stresa v našem življenju ter do nižje ravni tesnobe v raznolikih življenjskih situacijah. Vse to pa seveda pomeni tudi boljše odnose z drugimi ljudmi.

To pa ne pomeni le boljših odnosov z drugimi, temveč tudi – ali pa predvsem – s sabo. S prakticiranjem čuječnosti postanemo bolj povezani s svojim telesom in s svojim umom, kar pripomore k našemu celotnemu zdravju. Poveča se naša sposobnost koncentracije in osredotočenosti, kar nam pomaga pri uspešnejšem doseganju zastavljenih ciljev. Prav tako pa nas čuječnost uči, kako lahko stvari okrog nas, ki jih ne moremo nadzorovati, samo sprejmemo ter jih izpustimo. To pa pripomore k našemu notranjemu miru.

Čuječnost je torej čudovito “mentalno orodje”, ki nam omogoča živeti bolj izpolnjeno in srečno življenje. Ne izboljša namreč samo naših odnosov z drugimi, temveč tudi naš odnos s samim sabo. Z malimi koraki jo lahko vključimo v svoj vsakdan, ter tako z zavedanjem sedanjega trenutka mnogo bolje izkušamo svoje življenje.